Astronomi so morda odkrili doslej najbližjo "Super Zemljo"

Čeprav vesoljski teleskop Kepler že od leta 2018 ne deluje več, je v času svojega delovanja zbral kopico podatkov, ki jih astronomi še vedno preučujejo in odkrivajo doslej neznane skrivnosti vesolja.

Teleskop je bil namenjen predvsem iskanju eksoplanetov, planetov izven našega Osončja in se je pri tem osredotočil na približno 150.000 zvezd v območju ozvezdij Labod in Lira.

Doslej so iz njegovih podatkov odkrili skoraj 2.800 eksoplanetov. Med njimi je bilo kar nekaj takšnih, ki astronome najbolj zanimajo, tako imenovane Super Zemlje – planeti, ki so po velikosti ali drugih lastnostih, ki jih lahko zaznajo, primerljivi z našim planetom in zanje velja, da so primerni za življenje.

Le malo večji od Zemlje, svojo zvezdo obkroži v 355 dneh

Pred dnevi je mednarodna ekipa znanstvenikov iz Avstralije, Združenega kraljestva, ZDA in Danske poročala o tem, da je iz Keplerjevih podatkov izluščila morebiten obstoj eksoplaneta, ki je našemu zelo podoben.

Potencialni planet so poimenovali HD 137010 b, kroži pa okoli Soncu podobne zvezde in je po ocenah približno 6 odstotkov večji od Zemlje.

O odkritju so objavili tudi članek v znanstveni reviji Astrophysical Journal Letters.

Dr. Chelsea Huang, raziskovalka z Univerze južnega Queenslanda v Avstraliji, je za britanski The Guardian pojasnila, da ima planet podobno orbito kot Zemlja – svojo zvezdo obkroži približno v 355 dneh.

Doslej najbližji Zemlji podoben eksoplanet

Znanstveniki tudi ocenjujejo, da obstaja "približno 50-odstotna verjetnost, da se nahaja v tako imenovanem "bivalnem" ali "naselitvenem območju" svoje zvezde. To je območje, kjer vladajo ugodne razmere za nastanek in obstoj življenja, kakršnega poznamo.

"Zelo razburljivo pri tem planetu, velikem kot Zemlja, je to, da je njegova zvezda oddaljena le približno 150 svetlobnih let od našega Osončja," je povedala Huang, soavtorica raziskave.

"Naslednji najboljši kandidat, planet Kepler-186f, ki kroži okoli Soncu podobne zvezde v bivalnem območju, je približno štirikrat bolj oddaljen in 20-krat temnejši," je povedala.

Planet HD 137010 b so zaznali, ko je za kratek čas prečkal pred svojo zvezdo in povzročil rahlo zmanjšanje njene svetlosti – dogodek, znan kot prehod (tranzit).

Prva reakcija ekipe je bila, "da to preprosto ne more biti res," je dejala Huang. "Vendar smo vse dvakrat in trikrat preverili … in to je šolski primer planetarnega prehoda."

Zvezda, okoli katere kroži HD 137010 b, je hladnejša in temnejša od našega Sonca, zato naj bi bila temperatura na površju planeta podobna Marsovi – potencialno tudi pod –70 stopinj Celzija.

Planet ali "super snežna kepa"?

Huang je poudarila, da svetlost in bližina zvezde pomenita, da bi planet lahko opazovali z naslednjo generacijo teleskopov. "Prepričana sem, da bo to ena prvih tarč, ko bo tehnologija to omogočala."

Dr. Sara Webb, astrofizičarka na Univerzi Swinburne, ki v raziskavi ni sodelovala, pa je za The Guardian dejala, da je odkritje "zelo razburljivo", a da bodo potrebne dodatne meritve, preden bo kandidat uradno potrjen kot eksoplanet.

Webb opozarja, da bi lahko šlo tudi za tako imenovano "super snežno kepo" (angleško: super snowball) – v bistvu velik, leden svet, ki morda vsebuje veliko vode, vendar v večini zamrznjene.

Čeprav je planet "v kozmičnem merilu zelo blizu", Webb dodaja, da bi "ob trenutnih hitrostih potovanja do njega potrebovali deset- ali celo stotisoče let."

Pot do potrditve ne bo lahka

Da bodo potrebne še dodatna raziskovanja, da bi ugotovili ali res gre za planet, potrjuje tudi Nasa na svoji spletni strani.

Znanstveniki, ki raziskujejo eksoplanete, pri odkrivanju planetov uporabljajo različne metode, a tokratno odkritje temelji le na enem tranzitu – torej enem samem trenutku, ko je planet prečkal proti Zemlji obrnjeno stran svoje zvezde in povzročil mini mrk.

Kljub temu, da gre le za en sam prehod, so avtorji raziskave uspeli oceniti v kolikšnem času planet obkroži svojo zvezdo.

A čeprav je bila natančnost te enkratne meritve višja kot pri večini prehodov, ki so jih zaznali pri drugih eksoplanetih, morajo astronomi te prehode videti večkrat, da lahko z gotovostjo potrdijo, da jih povzroča pravi planet.

To pa bo zelo zahtevno, piše Nasa.

Zaradi podobne oddaljenosti planeta od svoje zvezde, kot jo ima Zemlja od Sonca, se taki prehodi zgodijo precej redkeje, kot pri planetih, ki krožijo bližje svojim zvezdam – kar je tudi eden glavnih razlogov, zakaj je planete z Zemlji podobno orbito tako težko zaznati.

Če bo vse po sreči, bi potrditev, da gre za planet lahko dobili iz nadaljnjih opazovanj s pomočjo Keplerjevega naslednika, Nasinega teleskopa TESS, ki je trenutno ključni instrument za iskanje eksoplanetov, ali pa s pomočjo evropskega satelita CHEOPS, ki prav tako išče planete izven našega Osončja.